sreda, 3. avgust 2011

Moški na fotelju

Že dobro leto dni nisem napisala popolnoma nič, sedaj mi je pa presedlo.
Ko kuhaš, foter pusti hrano in odtrže pol štruce in jo poje, podrobi vso mizo, ne pobriše za seboj, na krožniku pa spet ostane pol kosila. Nato se zlekne na klop in počiva ter kadi (ta opazka nima neposredno nič opraviti s kadilci in kadilkami). Jaz pospravljam, mama pospravlja on pa razglablja o političnih temah, če vem kaj vse šovinističnega in homofobnega piše v programu politične stranke SNS. Dejansko foter? Mogoče bi vzdignil svojo leno rit in pospravil krožnik v pomivalni stroj, če ti pa hrana ni všeč pa skuhaj ti kosilo. Ampak ne, on reče, da se mu zdi ceneje iti na bencinsko po sendvič pa kokto. Nikoli ga nisem videla oprati perilo, likati perilo, še avto mu brat opere, v trgovino po nakupih (hrana) je šel mogoče 10x v dvajsetih letih, po oblačila pa nikoli, ker mu jih vedno mama pod nos prinese. Ne morem verjeti!!! Potem pa mojemu fantu pridiga o tem, kako pomemben je porodniški dopust za moške in kako delitev gospodinjskih del vpliva na dobre medosebne odnose.

No med tem časom je kuhinja že pospravljena, še moj tip (ki je načeloma pri meni gost) pospravi stvari za sabo, foter pa lepo v položaju zavaljenega rimljana kuje življenjske filozofije.

Še bolj žalostno je to, da pred drugimi in v javnosti pove vse feministične ideje, ki jih jaz preberem in povem doma, a ko je doma, to P O Z A B I. Saj ne vem, naj se ne bo sekirala, saj jaz odhajam, ne bom več dolgo visela pri starših, že zdaj bolj malo... a mama, ona bo ostala z idejo prave slovenske trpeče matere, ki se žrtvuje za svojo družino.

In ko pomislim nazaj, se ga ne spomnim niti enkrat, da bi mi skuhal čaj ko sem bila bolna, da bi šel z mano na sprehod, da bi mi pomagal napisati domačo nalogo, ni šel na niti ene govorilne ure. Če sem dobila 5 (10), se je slinil, če sem dobila 1(6) je zasliševal. Nikoli pa ni videl ur učenja, videl je kako se bo lahko pohvalil s povprečjem svoje hčere.

Večino časa sem bila tiho. Financiral me je... Mama je vedno ves denar porabila za hrano, šole v naravi, darila za sorodnice in sorodnike itd. on je pa pač za čike in to je to. Zato se je spomnil (ko sem bila v 2. letniku faksa)da bi mogoče lahko prispeval kaj denarja, da bo od mojega dela ostalo kaj prihrankov. Kul. V tišini sem pobrala vsak denar, ki mi ga je dal.

Odsotni oče, ki je vedno nekje. Ne bo več dolgo. V takih trenutkih edino denar celi rane.

četrtek, 14. januar 2010

Anger,sadness and hate

Walking through the park
Everything is falling apart
Even the trees are melting down
Feels like I'm losing my crown

The skin burns like there is
So hot in summer but autumn breeze
Freshing my face pured with smoke
Leaves are crying on the highest oak

My heart has been frozen for a long time
Warming up it would be a crime
Killing you people with a sharp knife

Find me if you dare to be killed
There is a lot of blood to be spilled
I am going to destroy another life

Ne štejem več opeklin

Sredi zime je mraz
ko iščem toplo zavetje
predrami me pršec
ki poljublja suho kožo
mojega obraza

Sredi dneva je toplo
ko tipam v temi
sledim čutom prstov
ki vodijo me po stezi
mojega gubljenja

Sredi misli je zmeda
ko begam za pravo
ne morem določiti zadnje
ki pelje me iz megle
moje ljubljane

Sredi leta bo dogodek
morda še prej podnevi
opekla se bom na ogenj
ki boža me po koži
mojega življenja

četrtek, 8. januar 2009

Neutemeljenost homofobije

Neutemeljenost homofobije

Ko je bila leta 1994 izvedena raziskava (Toš idr.) o homofobiji v slovenskem javnem mnenju, je 56,2% vprašanih odgovorilo, da ne bi želelo imeti homoseksualno usmerjene osebe za sosedo, hkrati jih pa več kot 95% vprašanih ni imelo stika s homoseksualno osebo. No, zdaj pa naj razumem to kričanje čez geje in lezbijke. Ljudje sploh nimajo stika z njimi, potem pa še gojijo tako sovraštvo, da nimajo niti možnosti nobene homoseksualne osebe spoznati. Heteroseksualne osebe imamo toliko več pravic: vsak dan se lahko s fantom sprehodim z roko v roki in mu dam poljub brez strahu, da bo s strani priletela kakšna opazka ali morda celo kamen. Kot lezbijka se nebi izpostavila v javnosti, ker bi se sigurno našel kak kreten z idejo posilstva, ki bi mi pokazalo kaj je pravi moški. Ne morem verjet, da nekateri dojemajo posilstvo kot pravo moškost. Pa sploh, kaj je moškost, kaj je ženskost?

Spol je kot rasa, ima neko biološko značilnost, a hkrati je povsem družbena kategorija, v katero so zapisani različni pomeni in družbena razmerja. Tako je tudi poroka zasnovana na ''družbenem spolu'', na njej se odražajo krščanske dogme in nacionalizem. Mnogi se otepajo homoseksualnih porok ravno s temi argumenti… ni po božjem načrtu, ni ''naravno'', ni reproduktivno. Ni po božjem načrtu? Me ne briga, ker naj bi bila Cerkev ločena od države-tu vidimo, da ni. Ni ''naravno''? Poroka ni naravna! Poroka je le družbena institucija, ki vsebuje ekonomski interes države, saj ščiti pred potencialno boleznijo, revščino… Ampak zakaj potem noče tega varstva zagotoviti vsem partnerskim zvezam? Ali je torej povsem državni zakon zaznamovan z neko religioznimi i patriarhalnimi postavkami? Odgovorili mi bodo, da za vsem stoji reprodukcija. To pomeni, da je v bistvu vprašanje reprodukcije nadrejeno enakopravnosti; s tega vidika bi kakšen prejšnji desni minister rekel, da bo pogledal naša mednožja in nas poslal za štedilnik. Bolj kot enakopravnost državljank in državljanov je pomemben nacionalizem. Zlomka, ne boste verjeli, da so tudi homoseksualni pari reproduktivni kot so nekateri heteroseksualni pari nereproduktivni pa jim zaradi tega še ne odvzamemo osnovnih pravic. Raje zabit folk podpre referendum o prepovedi umetne oploditve za ženske brez moškega partnerja… ne razumem.

Pomislite, zakaj se zakon imenuje o Registraciji istospolne zveze? Ko je takratna leva opozicija predlagala naslov Zakon o sklenitvi istospolne partnerske skupnosti, so na Ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve izjavili, da je tak naslov predolg in zapleten. Zanimivo je, da jih dolžina zakona o zakonski zvezi (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) ni motila (Kuhar, Hočva ohcet!, str. 117, 2006).

Menim, da se vsi bojite, da bi se podrl heteronormativni red. Giddens , U. Beck in E. Beck-Gernsheim so v svojih raziskavah ugotovili, da istospolna partnerstva in istospolne družine temeljijo na večji enakopravnosti ter delitvi dela na podlagi interesa in časa, ne pa na podlagi pripisane spolne vloge s katero se srečujejo heteroseksualni pari.

Za konec, da ne bom problematizirala le homofobije v zvezo s homoseksualnostjo, menim, da se ta homofobija kaže tudi kot pritisk na heteroseksualne pare, kateri imajo privatno življenje zelo liberalno urejeno pa v javnosti doživljajo pritisk in stigmatizacijo na podlagi ''ženskosti'' in ''moškosti''.

333bbf9a8579293ef4baa36d6cb64465