Moški na fotelju

Že dobro leto dni nisem napisala popolnoma nič, sedaj mi je pa presedlo.
Ko kuhaš, foter pusti hrano in odtrže pol štruce in jo poje, podrobi vso mizo, ne pobriše za seboj, na krožniku pa spet ostane pol kosila. Nato se zlekne na klop in počiva ter kadi (ta opazka nima neposredno nič opraviti s kadilci in kadilkami). Jaz pospravljam, mama pospravlja on pa razglablja o političnih temah, če vem kaj vse šovinističnega in homofobnega piše v programu politične stranke SNS. Dejansko foter? Mogoče bi vzdignil svojo leno rit in pospravil krožnik v pomivalni stroj, če ti pa hrana ni všeč pa skuhaj ti kosilo. Ampak ne, on reče, da se mu zdi ceneje iti na bencinsko po sendvič pa kokto. Nikoli ga nisem videla oprati perilo, likati perilo, še avto mu brat opere, v trgovino po nakupih (hrana) je šel mogoče 10x v dvajsetih letih, po oblačila pa nikoli, ker mu jih vedno mama pod nos prinese. Ne morem verjeti!!! Potem pa mojemu fantu pridiga o tem, kako pomemben je porodniški dopust za moške in kako delitev gospodinjskih del vpliva na dobre medosebne odnose.

No med tem časom je kuhinja že pospravljena, še moj tip (ki je načeloma pri meni gost) pospravi stvari za sabo, foter pa lepo v položaju zavaljenega rimljana kuje življenjske filozofije.

Še bolj žalostno je to, da pred drugimi in v javnosti pove vse feministične ideje, ki jih jaz preberem in povem doma, a ko je doma, to P O Z A B I. Saj ne vem, naj se ne bo sekirala, saj jaz odhajam, ne bom več dolgo visela pri starših, že zdaj bolj malo... a mama, ona bo ostala z idejo prave slovenske trpeče matere, ki se žrtvuje za svojo družino.

In ko pomislim nazaj, se ga ne spomnim niti enkrat, da bi mi skuhal čaj ko sem bila bolna, da bi šel z mano na sprehod, da bi mi pomagal napisati domačo nalogo, ni šel na niti ene govorilne ure. Če sem dobila 5 (10), se je slinil, če sem dobila 1(6) je zasliševal. Nikoli pa ni videl ur učenja, videl je kako se bo lahko pohvalil s povprečjem svoje hčere.

Večino časa sem bila tiho. Financiral me je... Mama je vedno ves denar porabila za hrano, šole v naravi, darila za sorodnice in sorodnike itd. on je pa pač za čike in to je to. Zato se je spomnil (ko sem bila v 2. letniku faksa)da bi mogoče lahko prispeval kaj denarja, da bo od mojega dela ostalo kaj prihrankov. Kul. V tišini sem pobrala vsak denar, ki mi ga je dal.

Odsotni oče, ki je vedno nekje. Ne bo več dolgo. V takih trenutkih edino denar celi rane.