Sredi zime je mraz
ko iščem toplo zavetje
predrami me pršec
ki poljublja suho kožo
mojega obraza
Sredi dneva je toplo
ko tipam v temi
sledim čutom prstov
ki vodijo me po stezi
mojega gubljenja
Sredi misli je zmeda
ko begam za pravo
ne morem določiti zadnje
ki pelje me iz megle
moje ljubljane
Sredi leta bo dogodek
morda še prej podnevi
opekla se bom na ogenj
ki boža me po koži
mojega življenja
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar